Kozmetična industrija je močna in obvladuje medije ter naše glave. Preplavljeni smo s kopico informacij in takšnih ter drugačnih kozmetičnih ‘formul’, ki nam obljubljajo svetleče, močne in goste lase, čvrsto kožo ter bleščečo polt. Zaslepljeni smo z oglasi, ki prikazujejo mladenke pod slapovi, ki si na dlani stiskajo gosto bleščečo tekočino, ki nato na lasišču proizvaja bujno peno…
Gotovo pa je realnost vse prej kot takšna. Moja prva misel je: kaj vse je v tej ‘bujni’ peni, in kaj se zgodi z ribami pod dotičnim slapom, ko pena odteče v njihovo življenjsko okolje. Kaj vse je v tem izdelku, ki lahko naredi takšne spremembe v mojem telesu, na mojem lasišču in koži? Koliko tega izdelka se prerine skozi moje pore in kako se v telesu razgradi oz. kaj v njem povzroči?
Enake misli me prevevajo med kopanjem mojega zvestega štirinožnega prijatelja, da bi z njega sprala (njemu sicer omamen) vonj po sveže pognojenem sosedovem travniku. Hitro ga namilim, vtrem v njegovo dlako čim več pene in ga (preden se me popolnoma naveliča in mi pobegne iz tuš kabine) na hitro sperem.
Nega psa, je neizogibna in nujna kadar kuža biva z nami v stanovanju. Tega se najbrž zavedamo prav vsi skrbniki psov. Včasih je zelo potrebna (v primeru blatnih kopeli na sprehodu), včasih pa je samo zaželjena (spiranje soli z dlake po zadnjem zimskem snegu).
Pa vendar – kako zelo je sploh nujna?
Pasja dlaka se umaže različno hitro. To je odvisno od gostote in teksture dlak ter od načina življenja vašega ljubljenčka (aktivnosti v naravi, razstave,…). Najpogostejši razlogi za kopanje pa so gotovo: čiščenje dlake, odstranjevanje neprijetnega vonja, kopanje v sezoni menjave dlake ter lepši izgled psa.
*V primeru da ima vaš kuža zahteven tip kožuha in mora biti dlaka negovana na poseben način se je o negi najbolje posvetovati z vzrediteljem.
*Prav tako veljajo prav posebne smernice za nego psov z občutljivo kožo in dlako. Skrbniki, ki imajo pse z različnimi kožnimi težavami (paraziti, vnetja, okužbe, poškodbe,…) naj se o najbolj primerni negi posvetujejo s svojim veterinarjem, ki bo morda predpisal tudi posebne kopeli, razkužila ali mazila.
Vsi ostali, ki nam nega psov ne povzroča drugih preglavic kakor je prepričevanje psa naj ostane v kadi še vsaj nekaj trenutkov, pa se lahko ravnamo po lastni presoji in željah. Zdrave pse lahko torej kopamo po želji. Pretirano kopanje je vsekakor odsvetovano, a hkrati tudi ni posebnih smernic o optimalni frekvenci kopanja. Prevladuje mnenje, da se naj psa kopa po potrebi – to je glede na stopnjo umazanosti, življenjski slog in naše navade. Zdrava pamet je vsekakor tu naš najboljši kompas.
Zdaj ko smo razčistili prvo dilemo, lahko nadaljujemo na naslednjo težavo – izbira šampona.
Kakor sem navedla že na začetku sestavka, je izbira težka, saj je tržišče milo rečeno preplavljeno s kozmetičnimi preparati, ki obljubljajo takšne in drugačne rezultate. Spet pa je treba vklopiti zdravo mero pameti. Če je naš kuža zdrav, naj tak tudi ostane. Zato poskušajmo izbrati čim bolj naravne izdelke za nego, ki bodo našega ljubljenčka ne le očistili in nadišavili, pač pa mu bodo še celo koristili!
Ker so naravni izdelki za nego bolj prijazni do naših živali, so posledično tudi bolj varni za nas – saj so konec koncev naše roke tiste, ki kosmatince umivajo. Poleg tega so dotični izdelki tudi varni za okolje, nimajo škodljivih zaostankov, ki bi onesnaževali odpadno vodo in organizme v njej.
Podjetja, ki izdelujejo naravne izdelke za nego so na to ponosna in brez zadržkov s potrošniki delijo tudi popoln seznam sestavin, ki so v določenem izdelku. Žal pa je potrebno tudi nekaj napora – saj je ob nakupu nujno prebiranje deklaracij in trditev proizvajalca. Ob tem nam seveda prebiranje deklaracij prav nič ne pomaga, če ne vemo na kaj moramo biti pozorni. Če želimo torej ločiti seme od plevela, moramo pridobiti nekaj informacij o škodljivih snoveh v kozmetičnih izdelkih in o njihovih okolju in zdravju prijaznih alternativah.
