Blog, Dobra dela, Pogovori

Društvo za zaščito konj in ostalih živali

1. Kdo ste in kakšno je vaše poslanstvo?

Smo Društvo za zaščito konj in ostalih živali in se posvečamo predvsem osveščanju in reševanju rejnih živali, kamor seveda spadajo tudi konji. Imamo dve poslovni enoti, matično v Orovi vasi pri Polzeli in se imenuje Rehabilitacijski center Petra in enoto v Cerkljah na Gorenjskem – center za konje s posebnimi potrebami. V obeh enotah so seveda rešeni konji in poniji, tudi koze in muce, v RC Petra pa še govedo, osli, raznovrstna perjad od kokoši, račk, gosk, grlic, pegatk, prepelic, seveda tudi dve psički.

Ljudi želimo osvestiti, da so tudi rejne živali čuteča bitja, ki si zaslužijo boljše življenje, normalne pogoje bivanja, oskrbo in tudi ljubezen. Društvo sodeluje predvsem z inšpekcijskimi službami, zato je večina živali k nam prišla iz raznih odvzemov, v zelo slabem psihofizičnem stanju. Veliko časa in sredstev zato namenimo njihovemu okrevanju in nato iskanju novih domov.

2. Kateri so največji izzivi, s katerimi se soočate pri svojem delu?

Ne boste verjeli, vendar je najtežje spreminjati ljudi in njihovo miselnost. Kljub razvoju in napredku, še vedno veliko rejcev živali živi v nekem svojem svetu, v preteklosti in ogromno energije ter volje je potrebno, da začnejo razmišljati s svojo glavo in se spreminjati. Nekomu, ki je bil skozi generacije vzgojen, da je žival samo material, potrošno blago, sredstvo za preživetje, le težko dopoveš, da je tudi rejna žival čuteče bitje, ki ima svoje želje, potrebe in čustva. Se pa spreminja. Počasi a vztrajno.

3. Na kateri projekt/dosežek ste najbolj ponosni?

Veliko dobrih projektov smo izpeljali, čeprav tega nismo nikoli obešali na veliki zvon. Marsikaj dobrega nam je uspelo narediti za rejne  živali in  njihove pravice. Seveda smo najbolj ponosni, da nam je v 10-tih letih uspelo postaviti dva velika centra, kamor lahko nameščamo odvzete rejne živali, jih v miru rehabilitiramo in zanje najdemo resnično dobre domove. V obeh centrih smo tudi postavili standarde za najboljšo možno oskrbo rejnih živali.

Vsekakor pa bo največji dosežek, če nam bo uspelo vlado in državo končno prepričati, da so za odvzete rejne živali nujno potrebni neke vrste prehodni hlevi – zavetišče, kamor bi jih inšpekcijske službe, ob odvzemih, lahko namestile. Sedaj nimamo ničesa podobnega, zato je tudi delo inšpekcije težko, saj tu ne gre za odvzem samo enega, dveh, treh velikih živali, ampak tudi po 50, 60 ali več. Trenutno tako veliko število živali ni mogoče nikjer namestiti, zato po večini končajo v klavnicah, so evtanizirane odprodane odkupovacem, če so še v kolikor toliko dobrem rejnem stanju. Je pa problematika rejnih živali  izredno obširna in jo je težko reševati.

4. Kaj vas motivira pri vašem delu?

Mene osebno najbolj motivirajo živali. Veliko jih je šlo skozi moje roke. Velikih in malih, pernatih in kosmatih, s telesnimi ali psihičnimi ranami. Vedno me fascinira, kako še tako mučena, trpinčena ali zlorabljena žival, vedno znova zaupa človeku, ki ji je prizadejal toliko gorja. Kako je vedno znova in znova pripravljena dati svojo ljubezen, zaupanje, vdanost in ponižnost. Zato se borim zanje. Ker vem, da čutijo, da želijo, da upajo, da ljubijo, vendar nam tega ne morejo povedati s svojim glasom. Ampak povedo. Tiho, nemo, s svojim pogledom in telesom.

5. Na kakšen način lahko posamezniki podpirajo vaše delovanje?

Društvo deluje in obstaja izključno zaradi prostovoljnih prispevkov ter finančnih in materialnih donacij. Ni financirano s strani države ali občin, čeprav že 10 let delujemo in burimo duhove po celi Sloveniji.

Veseli smo tudi vsakih pridnih rok, vendar ne samo za božanje in crkljanje, ampak tudi za delo. Tega je v obeh enotah ogromno. Čeprav sta oba centra dokaj dokončana, pa so tu tudi, poleg redne dnevne oskrbe živali, ki jih resnično ni malo, tudi obnovitvena in vzdrževalna dela.

6. Zaključna misel – kaj bi radi sporočili čim širšemu krogu ljudi?

Ob koncu bi vam še enkrat želela povedati,da so tudi rejne živali živa in čuteča bitja, ki smo jim vzeli pravico  do dostojnega življenja in jih obsodili na klavrno životarjenje in izkoriščanje. Njihova življenja so eno samo veliko trpljenje, zato, da ljudje dobimo nekaj od njih. Zelo hudo mi je , ko vidim, koliko hrane se danes zmeče stran. Še posebej težko gledam v smeteh meso. Zavedajte se, da je neko živo bitje dalo svoje življenje, ne po lastni volji, da imate na krožniku meso. Zato temu primerno spoštujte to, kar so vam živali dale. Čeprav so čuteča bitja kot ljudje, so še vedno zasužnjena, dejansko brez pravice do odločanja o svojem življenju ali smrti.

Živali niso naši bratje in sestre , še manj naši podložniki. So vrsta narodov, ujetih skupaj z nami v trenutek življenja in časa.

 

Veseli nas, da smo lahko z majhnim prispevkom sredstev zbranih od prodaje izdelkov  FUNKY DOG v letu 2021 predali v prave roke.

Sicer pa lahko Društvu za zaščito konj in ostalih živali pomagate tudi z donacijami in seveda prostovoljnim delom. Najdete jih tudi na Facebooku.

RC Petra, Orova vas 30, 3313 Polzela

  • TRR: SI56 1010 0005 0589 375 – Društvo za zaščito konj, Šercerjeva 9, 3320 Velenje
  • SMS: 1919 konji5
  • paypal : admin@dzk.si

 

CKPP AlisaPraprotna polica 28, Cerklje na Gorenjskem

  • TRR: SI56 2900 0005 1231 280 – Društvo za zaščito konj, Šercerjeva 9, 3320 Velenje
  •  PayPal: ckppalisa@dzk.si

 

Vse fotografije: arhiv Društva za zaščito konj (Facebook)

Podobni prispevki