Blog, Prehrana

Zakaj je v briketih pepel in kaj vse ti lahko pove analiza pasje hrane

‘Zakaj pa ta hrana za pse vsebuje pepel?’, je bilo ogorčeno vprašanje, ki sem ga kar nekajkrat slišala od skrbnikov živali med ogledovanjem deklaracij. Morda še niso nikoli bolj podrobno pogledali na zadnjo stran embalaže in se jim je seveda to zdelo zelo nenavadno. Morda pa so analizo prebirali z zanimanjem, a niso imeli informacij, s katerimi bi si lahko pomagali razložiti njen dejanski pomen.

Pri izbiri pasje in mačje hrane navadno najprej pogledamo, kakšna je njena sestava – torej, katera živila in v kolikšnem deležu vsebuje. To je seveda izjemno pomembno in nam zelo olajša izbiro kakovostnega produkta.  O tem smo pisali že tukaj. Nekaj trikov pa je tudi pri interpretaciji analize oz. analitske sestave, o čemer bom pisala nižje v zapisu.

To je tisti droben tekst pod sestavo, v katerem je navedeno koliko je v izdelku beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, pepela… Ker lahko pride pri določanju posameznih hranil v hrani do določenih odstopanj (deloma tudi zato, ker je določen del analize računski in so možne napake), se pri navajanju analitske sestave, uporablja izraz ‘surov’, ki pa ne pomeni da so hranila surova v smislu ‘ne kuhana’, ampak nas spominja na to, da dobljeni rezultat lahko skriva napake. Na embalaži tako zaslediš izraze kot so: surove beljakovine, surove maščobe, surova vlaknina, itd.

V nadaljevanju zapisa, boš spoznal/a posamezne skupine hranil, ki so navedena na deklaraciji pasje hrane, zakaj se določajo in kaj ti lahko povedo o kakovosti hrane.

analiza pasje hrane

Kaj vse lahko razberemo iz embalaže pasje hrane? 

Delež beljakovin ne pove nujno koliko razpoložljivih beljakovin je v hrani

Najpogosteje se skrbniki psov o kakovosti hrane odločajo na podlagi beljakovin v hrani. A delež, ki je naveden na deklaraciji, ne pomeni nujno dejanske vsebnosti kakovostnih beljakovin, ki bodo zadostile potrebam vašega psa.

Načeloma velja, da bolj kot je kakovosten vir beljakovin (meso), bolj dostopne esencialne (oz. za živali nujno potrebne) aminokisline predstavlja.

Zato vedno poiščemo podatek o tem kakšen je vir beljakovin v hrani: ali gre za sveže meso, sušeno meso/mesno moko, mesne derivate, rastlinske vire beljakovin, itd…

NAMIG: pri tem nam lahko pomaga tudi vrednost pepela. O tem pa več v nadaljevanju.

Najboljše znamke uporabljajo kakovostne vire beljakovin, ki predstavljajo visoko biološko vrednost. Ti pa so navadno dražji, kar vpliva tudi na končno ceno izdelka.

Cenen vir beljakovin so npr. derivati. Iz etičnega in ekološkega vidika nekateri zagovarjajo uporabo stranskih živalskih proizvodov (derivatov) v prehrani psov. Ti sicer predstavljajo del beljakovin, ki je lahko hranljiv, lahko pa predstavlja tudi nefunkcionalna hranila in živali na dolgi rok prej škodi kot koristi.

Kot vir beljakovin v pasji hrani pa se med drugim uporabljata tudi soja in pšenica. Čeprav takšna hrana zadosti smernicam in zahtevam za proizvodnjo hrane glede vsebnosti beljakovin, pa ni nujno, da je hrana dovolj prebavljiva oz. da predstavlja za žival dober vir esencialnih hranil.

Priporočena vsebnost surovih beljakovin v prehrani je vsaj 18% za odrasle pse in 22% za mladičke. A kot rečeno, je ob tem nujno upoštevati tudi kakovost surovin.

 

analiza pasje hrane

Mokra hrana navadno vsebuje večji delež kakovostnega mesa.

Poleg deleža maščob je pomemben tudi njihov vir in način pridobivanja

Surove maščobe nam v osnovi povedo, koliko je v hrani maščob. Ponovno pa moramo biti pozorni na njihov vir. Pomembno je, da gre za čim manj predelane maščobe: nerafinirana in hladno stiskana olja (po možnosti ekološke pridelave) ter kakovostne živalske maščobe.

Odličen vir maščob so kakovostne živalske maščobe ter kakovostna rastlinska olja (predvsem konopljino, olivno, sončnično olje, idr.).

Poleg tega pa se v prehrani psov priporoča tudi dober vir omega 3 maščobnih kislin, ko so mastne ribe (nižje kot so v prehranski verigi, bolje je), npr. divji losos, slanik, skuša, sardine ali pa kakovostno ribje olje, primerno za človeško prehrano.

Uravnotežena hrana za odrasle pse naj bi vsebovala 5-15% maščobe, hrana za mladičke pa 8-20%.

 

Surovi pepel nam lahko pomaga razkriti kakšna je kakovost mesa v hrani

Morda se sprašujete: ‘Zakaj pa pasja hrana sploh vsebuje pepel?’. Ne, pasji hrani se ne dodaja pepela. V resnici gre le za izraz za mineralne snovi v hrani, ki izvira iz metode po kateri minerale določamo – po sežigu. Med določanjem namreč sežgemo vse organske snovi, ostanejo pa nam anorganske (načeloma minerali), ki jih stehtamo in imenujemo surovi pepel.

Surovi pepel nam lahko razkrije marsikaj o kakovosti hrane za pse, saj glede na delež pepela sklepamo o kakovosti sestavin. Zelo je uporaben predvsem, kadar hrana vsebuje mesno moko. Večji delež pepela v hrani navadno pomeni večjo količino kosti med sestavinami.

Da zadostimo potrebe psov po kalciju, fosforju in ostalih mineralih, naj bi zadostovalo okoli 2% pepela v hrani. Delež, ki to presega je za pse načeloma neuporaben.

Kakovostna hrana za pse naj bi vsebovala največ 7% surovega pepela.

Vrednost pepela nam (predvsem v suhi hrani) pomaga ugotoviti kakovost mesa. 

Psi v hrani potrebujejo vlaknine, a v ravno pravšnji količini

Surova vlaknina je tisti del ogljikovih hidratov, ki sicer nimajo direktne hranljive vrednosti za pse, imajo pa zato številne druge dobrodejne lastnosti. Med drugim pomagajo pri driski in zaprtju (ja, pri obeh!), povečajo volumen blata in olajšajo iztrebljanje, pomagajo pa tudi pri izgubi telesne teže.

Ker večinoma vlaknin izvira iz rastlinskih virov, je naj v pasji hrani ne bi bilo preveč, hkrati pa (zaradi zgoraj omenjenih učinkov) tudi ne premalo.

Večina pasje hrane vsebuje 1-10% surove vlaknine, stremimo pa k vrednostim 2-4%, saj večje vrednosti surove vlaknine povečajo volumen iztrebka in vplivajo negativno na njegovo trdoto.

Ogljikovi hidrati niso navedeni na deklaraciji, a jih lahko poiščemo sami

Marsikdo je že kdaj na deklaraciji neumorno iskal ogljikove hidrate, pa jih ni našel – Čeprav je npr. hrana vsebovala žita in druge vire OH. No, tukaj so! Njihovo vsebnost pa je potrebno izračunati.

Brezdušični izvleček vsebuje topne ogljikove hidrate, kot so škrob in različni sladkorji. Ne določamo ga analitsko (in tudi ni naveden na deklaraciji), ampak ga izračunamo.

A brez skrbi, izračun je izjemno enostaven, saj od nas zahteva le, da od številke 100 odštejemo vse ostale analitične vrednosti, ki so navedene na deklaraciji: surove beljakovine, surove maščobe, surovi pepel, surove vlaknine in vlago.

Brezdušični izvleček oz. OH (%) = 100 – (SB + SM + SP + SV + vlaga)

Hrana, ki je potrebna za vzdrževanje normalne telesne teže pri odraslem psu lahko vsebuje od 30-70% ogljikovih hidratov, saj psi ogljikove hidrate lahko uporabljajo kot vir energije. Zagovorniki naravne, pasjim prednikom podobne diete pa zagovarjajo nižji delež OH v prehrani psov.

Delež ogljikovih hidratov na deklaraciji ni naveden. 

Vrednost vlage v hrani nam pomaga pri primerjavi različnih izdelkov

S pomočjo podatka o vlagi v hrani, lahko na primer s kratkim izračunom primerjamo vrednost posameznih hranil (beljakovin, maščob, itd.) v konzervah in briketih. Od deleža vlage pa je sicer odvisna obstojnost hrane, dovzetnost za kvarjenje in končno tudi količina hrane, ki jo je žival sposobna zaužiti.

Pa si oglejmo najbolj zanimiv del povezan s suho snovjo – primerjava različnih izdelkov.

Kako lahko npr. mokra hrana (v konzervi) s 60% mesa vsebuje manj beljakovin kot briketi, ki vsebujejo le 25% mesa? Zadeva vsekakor ni logična. Dokler vrednosti ne preračunamo na suho snov. Ko upoštevamo različne vsebnosti vlage v izdelkih, so rezultati kmalu bolj razumljivi. To lahko izračunamo z enostavnim računom. Oglejmo si na primer primer, ko želimo primerjati količino beljakovin v konzervi in briketih.

MOKRA HRANA – KONZERVA

Podatki SB: 10.7%, vlaga: 75%

SB = 10.7% /0.25** = 42.8% v SS

SUHA HRANA – BRIKETI

Podatki SB: 24%, vlaga: 10%

SB = 24% / 0.9* = 26.66% v SS

OPOMBA: Navadno vsebuje komercialno pripravljena suha hrana 10% vlage (količnik je tako 0.9*), mokra hrana pa ok. 75% vlage (količnik je 0.25**). Ti okvirni vrednosti lahko uporabimo za približen izračun, kadar nam je poznana je ‘oblika’ hrane (t.j. suha ali mokra), ne pa tudi točen odstotek vlage.

 

Mislim, da nam lahko osnovno poznavanje analitičnih podatkov v hrani (poleg poznavanja glavnih sestavin) pomaga pri bolj odgovorni izbiri kakovostnih izdelkov za naše kosmatince. Upam, da si tudi ti v zapisu odkril/a kakšno uporabno informacijo, ki jo boš lahko s pridom uporabljal/a pri sklepanju dobrih odločitev o zdravju tvoje živali.

Anja Završnik, dr.vet.med.

 

Za več uporabnih informacij in aktualnega dogajanja v Eko Brlogu, se ne pozabi prijaviti na naše e-novičke! Ob vpisu prejmeš kodo za 10% popust na celoten nakup ter brezplačno e-knižico z napotki za zdrave kosmatince.

DODATNO BRANJE (za najbolj zagrete): Weendska analiza

Ker je število posamičnih hranilnih snovi v hrani izjemno veliko, je prisotnost vseh praktično nemogoče določiti na rutinski bazi. Zato se pri analizi sestave mačje in pasje hrane (kot tudi živil in krme nasploh) uporablja Weendska analiza.  Razvili so jo že leta 1865 na raziskovalni postaji Weende v Göttingenu v Nemčiji in vse do danes predstavlja zlati standard pri določanju analitske sestave.

S pomočjo Weendske analize hranilne snovi združimo v 6 skupin, ki jih s postopkom določamo:

  • suha snov (SS),
  • surove maščobe (SM),
  • surove beljakovine (SB),
  • surov pepel (SP),
  • surova vlaknina (SV) in
  • brezdušični izvleček (BDI).

Prvih pet skupin določimo s kemijskimi analizami, BDI pa izračunamo.

Čeprav je ta metoda relativno hitra, cenovno ugodna in enostavna, pa ima tudi slabosti. Z njeno pomočjo namreč določamo le omenjene skupine hranilnih snovi, pri tem pa ne dobimo podatka o tem kakšna je njihova kakovost (sestava in fiziološka vrednost za določeno žival).

 

Viri:

  • Jakovac Strajn, B., Grandič, M., 2015, Laboratorijske analize krme, Ljubljana, Veterinarska fakulteta
  • Dodds, W. J., Laverdure, D. R., 2015, Canine Nutrigenomics – The New Science of Feeding Your Dog for Optimum Health, Washington, ZDA, Dogwise
  • Fascetti, A.J., Delaney, S.J., 2012, Applied Veterinary Clinical Nutrition, Wiley-Blackwell

Podobni prispevki