Za tiste, ki se vedno bolj zavedate pomembnosti trajnostnega načina življenja in bi želeli na bolj trajnosten način skrbeti tudi za svoje komatince, sem tokrat pripravila setavek, ki osvetli problematiko presenetljivega vpliva hrane naših živali na okolje. Če si takšen/a kot jaz, je žival del tvoje družine in član gospodinjstva. S svojimi hišnimi ljubljenčki ravnamo na ljubeč in skrben način. V Eko Brlogu pa se nam zdi pomembno, da ljubeče skrbnike živali osveščamo tudi o vplivu naših ljubljenčkov na okolje. Predvsem je problematična prehrana naših mesojedih in vsejedih živali. Prav na tem mestu se pogosto krešeta naša želja po tem, da bi ravnali trajnostno in ekološko ter naše osebne vrednote.
Kaj točno mislim s tem? Ocenjuje se, da hišni ljubljenčki konzumirajo 10-20% globalno proizvedenega mesa. Ker si želimo zanje le najbolj kakovostno in zdravo prehrano, da bodo živeli dolgo in srečno življenje, se v (visokokakovostni) pasji/mačji hrani uporabljajo le deli mesa primerni za človeško uporabo. Kar je lahko iz ekološkega in etičnega stališča sporno.
Ko gre za trajnost pri prehrani naših hišnih ljubljenčkov, lahko problematiko razdelimo na 4 področja, ki jih moramo upoštevati pri presoji izdelkov in njihove trajnosti. To so: vpliv na okolje, družbena odgovornost, hranilna vrednost hrane in dobrobit rejnih živali.
V nadaljevanju zapisa bomo skušali odkriti, zakaj je to problematično in na kakšne načine lahko poskrbimo za bolj trajnostno prehrano naših kosmatincev.
Vpliv prehrane hišnih ljubljenčkov na okolje je velik predvsem zaradi konzumacije mesa
Ko gre za vpliv prehrane psov in mačk na okolje je seveda prvi in največji problem velika konzumacija mesa. Psi in mačke v prehrani pač potrebujejo beljakovine živalskega izvora, kar pa terja določeno ekološko ceno.
Zaradi proizvodnje govejega mesa, se vsako minuto poseka za 1 nogometno igrišče dreves. Ker gre za ogromne kmetije z na tisoče kravami, ki zemljišče popolnoma uničijo in je nato potrebno posekati novo območje za pašo. Je največji porabnik zemlje in največji vzrok deforestacije. Proizvodnja govedine spada tudi med največje krivce ko gre za proizvodnjo toplogrednih plinov (sledijo ji perutnina, svinjina, ovčetina in ribogojstvo).
Tudi poraba vode in evtrofikacija (onesnaženost vode zaradi večanja količine biomase v vodi kot posledica povečane koncentracije anorganskih snovi v njej) sta problema, ki sta povezana s proizvodnjo mesa. Od mesa prispeva na tem področju največ proizvodnja govedine, nato pa gojene ribe.
Zaradi sestavin, ki izvirajo iz proizvodnje, kjer se uporablja otroško in suženjsko delo ima lahko hrana naših živali tudi velik družbeni vpliv
Vpliv prehrane naših živali pa sega dlje od naših trgovskih polic. Pomembno je, da se zavedamo tudi družbenega vpliva, ki ga lahko imajo cenene in ne-trajnostno pridelane sestavine, ki so v hrani naših živali. Predvsem problematično živilo so ribe. V pridelavo rib in morskih sadežev je namreč pogosto vpleteno prisilno delo, nemalokrat pa je pri pridelave kakšnih od surovin zlorabljeno tudi otroško delo.
Po nekaterih podatkih naj bi več kot 57 različnih sestavin, (ki so pogosto prisotne v hrani naših živali) pridobili z otroškim delom in več kot 16 pogostih sestavin naj bi bilo posledica dela v eni od modernih oblik suženjstva. Med taka sporna živila spadajo: govedina, koruza, korenje, palmovo olje in riž.
Zato je pomembno, da od naših proizvajalcev zahtevamo transparentnost, ko gre za proizvodno verigo hrane za naše živali. Sestavine morajo biti sledljive, njihova proizvodnja pa pod budnim nadzorom. Najbolje je seveda, če sestavine izvirajo iz okolja, kjer je omenjeno izkoriščanje človeških življenj manj verjetno ali nemogoče.
Poleg tega velja pomisliti tudi na to, da če so sestavine proizvedene blizu (vsaj v EU) je njihov ogljični odtis veliko manjši, kot pa če so surovine uvožene iz Kitajske.
Če prehrana ni koristna za živali, je vržena stran, kar je prav tako ne-ekološko
Seveda je pomembno, da je hrana ne le trajnostna, ampak tudi hranljiva za naše ljubljenčke. Morda je to celo najbolj pomemben vidik od vseh štirih omenjenih, saj je ‘neuporabna’ in ‘neizkoriščena’ hrana v osnovi zavržena, kar pa ni nič kaj ekološko.
Prav tu je sporna uporaba manj kakovostnih surovin in ostankov pri proizvodnji mesa. Proizvodnja teh surovin kljub vsemu zahteva vzrejo in zakol živali. Poleg tega je vprašljiva kakovost takšnih surovin in možnost prenosa različnih bolezni. V ZDA so se npr. pojavljali primeri, ko so kot vir mesa uporabili tudi usmrčene živali (pse in mačke). V hrani so bili ostanki farmacevtskih sredstev za usmrtitev in posledično je nekaj živali zaradi tegkončalo tragično. Predpisi v EU tega seveda ne dovoljujejo, kako pa je s tem drugje po svetu?
Ob uporabi manj kakovostnih surovin tudi ne vemo točno katero meso bo dejansko v hrani. Za znižanje cene (pri proizvodnji mesne moke npr.) je lahko v mešanici mesa tudi 20 različnih vrst živali. To je lahko zelo problematično, ko imamo pse s prehranskimi netolerancami.
V kakovostni hrani morajo biti sestavine biološko dostopne in imeti primerno hranilno vrednost. Nujno je seveda tudi, da ima hrana primerno prebavljivost in jo lahko žival optimalno izkoristi za rast in razvoj. Končno pa je pomembno tudi to, da so sestavine kakovostne in okusne, ter da hrano živali z veseljem pojedo.
Tudi živalim prijazna reja prispeva k manjšemu ogljičnem odtisu prehrane naših ljubljenčkov
Kdor ima rad živali, mu je pomembno, da so tudi rejne živali obravnavane s spoštovanjem in da so jim v času življenja omogočene njihove naravne oblike vedenja in čimbolj udobno ter čim manj stresno življenje. Tudi meso in živalski proizvodi srečnih živali je bolj kakovostno in okusno. Mislim, da moramo kot potrošniki od proizvajalcev hrane zahtevati uporabo mesa, iz živalim prijaznejših in bolj humanih rej. Veliko proizvajalcev aktivno dela na tem, da med surovine vključujejo le meso in živalske proizvode, ki izvirajo od živali, ki so živele v prosti reji, so bile pašne živali ali pa divje ulovljene živali. To lahko potrdijo z navedbami na embalaži in z različnimi certifikati.
Zdaj smo osvetlili vse vidike problematike. Kakšne pa so rešitve?
Strokovnjaki vidijo rešitve predvsem v alternativnih virih beljakovin, ki bi se lahko smiselno uporabili za proizvodnjo hrane za naše živali. Kot možnost za bolj trajnostno prehrano se omenja boljšo ‘izrabo’ živali, vzrejenih za meso. Danes se v kakovostni hrani za živali uporabljajo le boljši deli mesa in organov. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da bi lahko za prehrano hišnih ljubljenčkov uporabili več delov živali, ki (iz takšnih in drugačnih razlogov) niso primerni za prehrano ljudi.
To so na primer stranski živalski proizvodi, ki so tisti deli živali, ki jih ljudje ne pojedo. A to velja le za ljudi v našem kulturnem okolju. Morda bi ljudje v drugem okolju z veseljem izkoristili takšen vir beljakovin, a jim ni na voljo. Poraja se vprašanje etičnosti takšne izbire?
Zanimiva je tudi možnost uporaba ribje krvi kot vira beljakovin v prehrani psov. Kri se sicer ob ribolovu zavrže, a bi se lahko uporabila kot hranljiv vir beljakovin za naše ljubljenčke. Morda je to nekaj, kar bo realizirano v prihodnosti.
Med bolj trajnostne načine prehrane spada tudi vegetarijanska/veganska prehrana psov. To je sicer zelo zanimiva možnost, predvsem za skrbnike, ki so tudi sami naklonjeni brezmesnemu načinu prehranjevanja. Pomislek glede trajnosti je morda ta, da se za proizvodnjo porablja živila, ki bi se lahko porabila za prehrano ljudi po svetu. Poleg tega je hrani skoraj zagotovo potrebno dodajati sintetične snovi, da je hrana popolnoma hranljiva (še posebej ko gre za mačke).
Lily’s Kitchen vegetarijanska pojedina je popolna hrana za pse, ki ne vsebuje mesa.
Razburljiva možnost za razvoj kakovostne hrane v prihodnosti pa predstavljajo beljakovine žuželk, kot nadomestek beljakovin iz mesa. Za vzrejo žuželk se uporabljajo zavrženi ostanki rastlinske hrane. Ogljični odtis žuželk je izjemno nizek, proizvodnja je energetsko zelo varčna. Ne porablja se dodatnih virov in skrbi za dobrobit tudi najmanjših živali (ličink). Naš članek o žuželkah, kot o hrani prihodnosti, lahko prebereš tukaj.
Hrana z beljakovinami žuželk Yora je odličen primer hrane z nižjim ogljičnim odtisom.
Problematika trajnostne proizvodnje čimbolj kakovostne in živalski vrsti primerne hrane za naše živali je res kompleksen problem, za katerega ni enostavne rešitve. Res pa me veseli, da o tem vedno več govorimo in razmišljamo.
Spremembe so mogoče in skupaj lahko dosežemo, da do njih pride. Če bo namreč po trajnostnih in ekološko proizvedenih izdelkih večje povpraševanje, bo tudi večja ponudba. Posledično se bo tudi celotna ponudba na trgu zagotovo spremenila v bolj trajnostno.
Za več uporabnih informacij in aktualnega dogajanja v Eko Brlogu, se ne pozabi prijaviti na naše e-novičke! Ob vpisu prejmeš kodo za 10% popust na celoten nakup ter brezplačno e-knižico z napotki za zdrave kosmatince.
Anja Završnik, dr.vet.med.
Viri:
- Predavanje: Sustainable pet food (Will Bisset)
- Predavanje: Sustainable Proteins with PSC (Nick Sterling)
- www.petfoodindustry.com
