Lucija Oštir – pasja frizerka

Lucija Oštir – pasja frizerka

Lucija Oštir je prav posebna pasja frizerka. Že ob prvem stiku z njo začutiš njeno živahno, odkrito in veselo osebnost. Nič čudnega, da se v njenem naročju počuti udobno še tako živahen in razburjen kuža, nekateri pa po negi sploh nočejo domov! Po izobrazbi je veterinarska tehnica z bogatimi izkušnjami, obenem pa je prava šefica, saj je lastnica svojega salona že od 19. leta. Čeprav ima (zagotovo) polne roke dela s svojima malima dvojčkoma, je polna zagona in optimizma in poleg svojega salona v Parižljah še vedno razmišlja, kako bi lahko nadgradila svoje storitve za kosmatince. Za naš blog je za iskriv in simpatičen način odgovorila na nekaj vprašanj o njunem življenju in delu.

Lucija, kako bi se ne kratko opisala?

Sem vedno nasmejana pozitivka, delovna in kreativna.

Po izobrazbi sem veterinarska tehnica, po poklicu pasja frizerka, doma sem mamica dvojčkoma in pasja prijateljica štirim kosmatincem, v prostem času pa rada ustvarjam in se vedno lotim česa novega. Ljubim naravo in vse kar spada zraven. Obožujem alternativno in drugačno, kar se pozna tudi pri mojem delu v salonu.

Kaj te je pripeljalo do poklica pasje frizerke?

Že od malih nog me obdajajo živali in rastline. Vedno sem rada negovala in skrbela za naše hišne ljubljenčke (pa tudi za kakšnega ježka sem rada naredila hišico iz gajbice in mu pripravila hrano, da bo zvečer s polnim trebuščkom in naspan odšel novim dogodivščinam naproti…in žabice iz bližnjega močvirja sem naselila v našo dnevno sobo, da jim ne bi bilo zunaj dolgčas…in kakšne polže iz sosedinega vrta sem naselila v gajbico s solato in so mami zjutraj pričakali prisesani na vhodna vrata….pa zlati ribici sem nalila mleka v akvarij, da bo pila – no, ta se žal ni dobro končala, ampak to je bilo, ko sem bila še res zelo majhna 😉 )…. In tako sem že v osnovni šoli vedela, da bo tudi moj poklic definitivno delo z živalmi.

Tako sem se vpisala v srednjo veterinarsko šolo, med šolanjem pa še opravila tečaj za pasjo frizerko. In v tem delu neizmerno uživam. 😀

Lucija in njeni štirje kosmatinci. (osebni arhiv)

Imaš ogromno izkušenj s psi in mačkami. Svojo kariero si namreč začela kot veterinarska tehnica, kajne?

Tako. Res sem imela srečo, da so me takoj po maturi v svoj kolektiv sprejeli na Savinjski veterinarski postaji, kjer sem si začela nabirati realne izkušnje in se veliko naučila iz prakse. Kot veterinarska tehnica sem si nabrala ogromno izkušenj tudi na Cipru, v organizaciji za zapuščene živali Paphiakos. Tja sem zvabila še svojega fanta (ki danes v salonu sodeluje pri agresivnih, prestrašenih oz. pri psih, ki potrebujejo dodatno pomoč pri delu), ki je dobil delo v zavetišču in slabo leto sva uživala v družbi nikogaršnjih živali.

Lahko bi rekla, da je delo tam še največ pripomoglo k delu v salonu. Tam sva res spoznala veliko različnih karakterjev in pasem psov in mačk, različnih situacij in prijemov, ki nama danes zelo pomagajo pri delu s hiperaktivnimi, prestrašenimi, agresivnimi psi…

Kako to, da si se odločila za samostojno poslovno pot in lasten salon?

Glede na priložnosti, ki so se mi »metale pred noge« v tistem obdobju, je bilo odprtje salona in začetek moje poslovne poti popolnoma logična stvar.
Med delom na veterini so mi ponudili prostor v najem . V tistem času sem si nabrala že kar nekaj izkušenj s psi in mačkami, pa seveda tudi s strankami, tako, da sem bila že precej samozavestna in sem zato kar hitro zgrabila priložnost in odprla svoj salon. Nisem bila pred težkimi odločitvami, nisem tuhtala ali ja ali ne…zdelo se mi je, da je to to in to sem naredila.
Občutek je bil odličen no – če si pri devetnajstih letih sam svoj šef in ti začne posel lepo rasti si itak največji frajer hihi.

Kako poteka tipično striženje/nega psa?

Ob prvem obisku psa v salonu želim izvedeti čim več o psu in o lastnikih. Na podlagi vseh informacij vidim, kakšna frizura bi bila za posameznega psa najbolj primerna glede na njihov življenjski stil in glede na pogostost obiskovanja salona.
Potem pa gremo čofotat. Kopanje s šamponom, ki ga izberem glede na tip dlake in stanje kože ali druga zdravstvena stanja nato pa balzam-prav tako prilagojen ali pa dodatno obogaten glede na potrebe dlake. Po sušenju z brisačo nanesemo na dlako vitaminski preparat. Sledi sušenje psa s fenom. V primeru, da je pes vidno v stresu se poslužujemo mini . fena.
Ko je kožušček suh, dlaka frfotajoča, mehka in gladka pa striženje, nega blazinic, krajšanje krempljev, nega in toaleta ušes…in za konec še nanos spreja/parfuma/glossa in krtačenje z naravno krtačo, za maksimalno hud look. 😉

Lucija in Gru, ki je paraliziran na zadnje tačke. (osebni arhiv)

Kaj pa muce, ali so bolj zahtevne? Naše namreč ne marajo vode niti od daleč…

Mačkice so absolutno bolj zahtevne. So pač čisto drugačne od psov, zato se jih pasji frizerji ne lotijo radi.
Pri nas damo mačjim strankam vedno priložnost, da pridejo v salon, ampak (to tudi po navadi vedno rečemo strankam) obljubiti ne moremo ničesar.
Zakaj? Zato:
Mačja dlaka je drugačna od pasje, mačka se spretno izmika, ne mara česanja po trebuhu, v bistvu ne prenese česanja ali dotikanja sploh. Ne prenese zvoka mini mašince , niti najtišjih škarij, ne da rada tačke, v bistvu ne uboga na ukaz – vse to seveda močno otežuje delo frizerja in je lahko tudi nevarno za vse udeležene (pri mačkah sva običajno dva – en jih samo zamoti, čohlja ali pa drži).
Imamo redne mačje stranke, ki sodelujejo in so pri miru tako za kopanje, feniranje in krtačenje, so pa tudi takšne (večina 🙂 ), pri katerih imamo samo par minut časa preden imajo dovolj (beri: krempanje, grizenje, skakanje, igranje skrivalnic in jezno pihanje…). V takšnih primerih svetujemo (v kolikor je maček res nujno potreben frizerja) nego pod kontrolirano sedacijo na izbrani veterinarski postaji.

Ali vsak pes potrebuje redno nego?

Redno nego nujno potrebujejo dolgodlaki psi sploh, če je niso redno deležni doma.
Mislim pa, da si čisto vsak zasluži redno nego. Če že ne drugega, je fino vsake toliko očistiti pasji kožušček, ga prečesati, malce pomasirati in nahraniti ter skrbeti za zdravo kožo in dlako, saj bomo tako imeli tudi zdravega in zadovoljnega psa.

Kako pogosto (mesečno/letno) priporočaš nego psom, ki to potrebujejo?

Dolgodlaki psi na 6-8 tednov, psi s srednje dolgo dlako nekje 2-4x letno, kratkodlaki pa dvakrat letno. Seveda je pa težko posploševati, vsak pes in stranka je posebna – eni obvladajo nego doma, nekateri mi pripeljejo pse samo na popravke…drugi pa ne…nekaterim psom dlaka hitro raste, drugim ne…nekateri psi morajo biti vsak dan umazani, drugi raje poležavajo na kavču.

Kaj pa kopanje doma? Kako pogosto naj bi se pri kopali in na kaj moramo biti pri tem pozorni?

Kopanje doma se mi zdi super za krepitev vezi psa in lastnika. Nekateri se ga redno poslužujejo, drugi raje pridejo v salon, da se izognejo kosmati in umazani kopalnici.
Pogostost kopanja se mi ne zdi tako pomembna, bolj je važno kaj pri kopanju uporabljamo. Vsi imamo doma šampone za pse, redko kdo pa ima tudi balzam. Če dlako očistimo s šamponom in s tem odstranimo vso umazanijo in prav tako vse dobrega, kar dlako hrani in neguje, potem ji moramo to nujno vrniti. Pomembna je tudi kvaliteta kozmetike in pravilna izbira glede na tip dlake psa ( in ne glede na to, kateri šampon nam najbolj diši!). Če upoštevamo vse to, lahko psa kopamo kadar se nam to zdi potrebno.
Izpostavila bi še naslednje:

  • Pri dolgodlakih psih pazimo, da dlake med šamponiranjem ne mečkamo, ampak nekako gladimo, božamo. Po kopanju pa nujno razčesati.
  • Pomembno je, da psa temeljito speremo. (nekatere kozmetike znajo biti dražeče za kožo, če ostanejo na psu).
  • Nekateri se bojijo, da se bodo psu, če ga bodo kopali, vnela ušesa. Ja, lahko se, ampak v večini primerov kopanje ni pogoj za vnetje ušes. Ob koncu kopanja dajte blazinico vate na prst in pojdite čez uho, da »popijete« vso vodo, ki je zašla v uho, če je še pa kaj viška, bo pa psa motilo in bo sam od sebe ven stresel. V hladnejših dnevih pa kopajte psa zvečer, ko gre zadnjič ven, da je potem čez noč na toplem in se zagotovo čisto posuši.
  • Ko se odločamo za kopanje vedno pomislimo na našega psa – nekaterim drugačen vonj kožuščka ne ustreza in so kar malce užaljeni, drugi pa z dišečim kožuščkom prav ponosno in veselo paradirajo pred lastniki.

Vsak pes si zasluži redno nego. Če je ni deležen doma, pa v salonu. (osebni arhiv)

Kaj so po tvojem mnenju največje napake, ki jih skrbniki psov/mačk naredimo ko gre za nego naših ljubljenčkov?

Ko gre za nego doma, vsi lastniki skočimo v najbližjo trgovino za živali (včasih tudi kar trgovino ali zadrugo) in na hitro nakupimo vse za nego. Tam nas prijazno pozdravijo prodajalci in nam ponudijo to in ono in še kaj. Redko kdo pa pride najprej do pasjega frizerja. V zadnjih dveh letih se srečujem s kar hudo poškodovano dlako in kožo, posledično se tudi psi ne marajo česati in se vsega bojijo, razlog pa so najpogosteje naslednje napake:

  • NEPRAVILNA IZBIRA KOZMETIKE (uporaba človeške kozmetika za pse, uporaba kozmetike, katero lastnik izbira glede na všečen vonj ali ceno in ne glede na to, kar pse potrebuje, neuporaba balzama, uporaba človeških parfumov na psih- kot repelent, uporaba ne-naravnih, agresivnih produktov, ki obljubljajo čudeže…)
  • NEPRAVILNA UPORABA KOZMETIKE ( preveč/premalo koncentrirana mešanica pri domači uporabi produktov oz. neupoštevanje navodil proizvajalcev,
  • NEPRAVILNA IZBIRA OPREME ZA NEGO DLAKE (kupimo kar nam prodajo, ni pa nujno, da je to primerno za našega psa. Vsak pes je drugačen in nakup opreme za nego bi moral biti bolj premišljen)
  • NEPRAVILNA UPORABA OPREME ZA NEGO DLAKE ( premočno česanje, prepogosta uporaba določenih pripomočkov, uporaba neprimernega pripomočka za določeno pasmo kot so trimerji, coat kingi, furmimatorji… )
  • Tu in tam se kdo izgovori, da je pes v vozlih zato, ker ga otroci nočejo vsak dan česati. Super je, da otroci sodelujejo pri negi psov, ne moremo pa od njih pričakovati konkretnega krtačenja. Pa tudi mlajši otroci še nimajo občutka za rokovanje s psi, zato je lahko nedolžna otroška nega hitro stres za psa in kaj kmalu neprijetna izkušnja za otroka.
  • NEPRIMERNA VZGOJA PSOV in NEPRIMEREN UVOD V NEGO DOMA – Mladičke začnite negovati postopoma, počasi jih navadite dotikanja, držanja tačk, držanja glave, odpiranja ust ( vse to pripomore k lažji in bolj sproščeni negi doma, v salonu in pa seveda k manj stresnemu veterinarskemu pregledu). Vztrajajte pri svojih pravilih in se ne bojte svojega pasjega mladička, ki konstantno preizkuša vaše meje. Če se začnejo pojavljati problemi, poiščite strokovnjaka, ki vam bo znal svetovati. Zadovoljen in vzgojen pes- vesel lastnik. 😉

S katerimi izzivi se soočaš pri svojem delu in kako jih premaguješ?

Moji izzivi oz. lahko rečem kar izzivi celega kolektiva so drugačni psi in lastniki. Načeloma sprejmemo vse (no, po novem smo se odločili, da pse, ki kažejo očitne znake agresije odslovimo). V salonu imamo enega pasjega invalida, pse, ki so se prej bali salonov, zdaj se ne več, pse, ki se pri nas čudno mirno obnašajo, pse, ki po navadi grizejo, pri nas pa ne, ekstra stare pse, mačke, tudi kakšne zajčje krempeljčke uredimo, ekstra velike pse, ekstra naporne pse, ampak vse obožujemo in smo veseli, ko nam »rata« z njimi narediti nego. Pri takih psih sodelujemo jaz, moj mož (ki je malce usekan in ga psi, ki kažejo zobe ne ganejo preveč…oz. hitro postane njihov zavetnik) in Nina.

Najraje ima pse, ki radi delijo poljubčke. (osebni arhiv)

Kaj imaš najraje pri svojem delu in kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

Najraje imam seveda tiste pridne pse, ki delijo poljubčke kot za šalo, tiste, ki jih ne smem preveč čohat, ker se mi kar vržejo na hrbet in ne morem potem nič delat dokler jih ne prepričam, da se zopet postavijo na noge in me vsaj malo ubogajo, ali pa tiste, pri katerih govorim samo med pavzo ali pa na koncu, ker karkoli rečem so tako veseli, da rabim potem še nekaj minut da se nazaj umirijo… Imamo tudi ene par takih, ki ne želijo domov…
Vedno je pa nek poseben občutek, ko mi uspe naredit lepega psa iz tistega prestrašenega, nezaupljivega ali pa celo grizlija brez prisilnih metod in ko vidim napredek pri naslednjih negah.

Za v bodoče pa samo nadgrajevati storitve in ponudbo salona… Želim si v storitve vpeljati aromaterapijo, razne terapevtske alternativne tretmaje, pasjo masažo seveda pa o vsem tem in še vsem drugem izvedeti čim več in še več.

Kje te lahko najdemo na spletu in v živo?

Najdete nas:

Molekula življenja d.o.o., Dobriša vas 53c, 3301 Petrovče

PE: shampooch Parižlje

 

Za več zanimivih pogovorov s pasjimi in mačjimi ljudmi, ter drugih uporabnih vsebin, se prijavi na naše e-novičke.

Kategorije: Blog

Povezani prispevki