Prav vsak od nas lahko z majhnimi spremembami vedenja in drugimi navadami naredi veliko spremembo. Kot del ‘razvite zahodne’ družbe smo tudi največji porabniki virov in prav je da prevzamemo odgvoornost za svoj način življenja in se trudimo zmanjšati (ali pa vsaj omiliti) svoj vpliv na okolje. Z vami delimo nekaj nasvetov, kako z majhnimi spremembami vplivamo na okolje vsak dan.
Prehrana
Pojej manj mesa in izdelkov živalskega izvora. Ne, ni ti treba postati vegetarijanec, niti vegan. Prav tako pa ne potrebuješ mesnega obroka 3x dnevno. Prav zlahka kakšen dan v celoti izpustiš meso oz svojega jedilnika in morda preizkusiš tudi kakšno novo okusno brezmesno jed. Žal ima masovna živinoreja ogromen negativen vpliv na okolje, pa tudi do živali ni prijazna.
Kupuj lokalno – z nakupom podpri male kmetije, ki se pogosto tudi trudijo ravnati bolj ekološko ter živalim prijazno. Podpri lokalne proizvajalce hrane, prakso kot je povratna embalaža, izmenjava živil in podobno. Če kupuješ pri lokalnih proizvajalcih boš zagotovo tudi vedno nakupil/a sezonske izdelke, kar pomeni da so bolj okusni, sveži in do prepotovali minimalno razdaljo od njive do tvojega doma.
Lokalno, sezonsko in ekološko pridelano je najbolje. Foto: Marisol Benitez
Hrana ni za stran. Zavržena hrana predstavlja globalno tragedijo. Dragoceni viri, ki jih pogosto po svetu primanjkuje se brezglavo zavržejo v neoredstavljivih količinah. Povprečno vsak od nas na leto zavrže 68 kg hrane, kar pomeni skoraj 20 dekagramov hrane dnevno (približno toliko tehtajo 4 manjše žemljice). Hrano večinoma zavržemo, ker:
- obrokov ne načrtujemo,
- skuhamo preveč,
- se v trgovino odpravimo brez načrta in nakupovalnega listka,
- ne premislimo, kako bomo porabili odprte oziroma načete sestavine,
- živila nepravilno shranimo,
- nismo več prepričani o varnosti izdelkov (rok uporabe, predolgo odprto ipd.),
- živilo na pogled ni več lepo (recimo obtolčena jabolka, porjavele banane).
Hrano kupuj s čimmanj embalaže. Danes imamo tudi v Sloveniji že trgovine brez embalaže. Kadar se embalaži ne moreš izogniti, skušaj izbrati embalažo, ki ni plastična. V skrajnem primeru pa izberi takšno, ki jo je mogoče vsaj reciklirati (poišči simbole!). Mnogo živil lahko nakupiš tudi v lastno embalažo (vrečke, steklene in plastične posode).
Dobra ideja je tudi nakup hrane preko spleta. Tak način je okolju prijaznejši, saj se kupci ne vozijo eden po eden v trgovino, pač pa en dostavni avto razvozi nakupe po okolici. Prav tako na tak način lažje načrtuješ nakup in je manj verjetno da boš impulzivno nakupil stvari, ki jih v resnici ne potrbuješ.
Posadi svoj vrt. Lahko je tudi vrtiček, ali pa samo posoda na balkonu. Nekaj enostavnih vrtnin zlahka pridelamo tudi na zelo majhnem področju.
Posadi rastline. Foto: Markus Spiske
Potrošnja
Izbiraj izdelke, ki so iz naravnih materialov. Dandanes že skoraj za vsak vsakdanji izdelek najdemo ekološko zamenjavo, samo odprti moramo biti za novosti in se nekoliko potruditi pri iskanju po spletu.
Kadar je možno, razmisli o nakupu izdelkov iz druge roke. Naj bodo to oblačila, pohištvo, knjige ali darila. Ljudje imamo toliko odvečne krame, da jo pogosto z veseljem podarjamo organizacijam, ki se nato ukvarjajo s popravilom in prodajo takšnih popolnoma uporabnih in estetskih izdelkov. Poišči npr. Center ponovne uporabe v tvoji bližini in se sporehodi med njihovimi policami.
Skušaj poiskati proizvajalce (ali pa vsaj trgovce) v tvoji okolici. Naročanje posameznih izdelkov iz Kitajske je zagotovo ena izmed najmanj ekoloških potrošniških navad in takšna praksa se preprosto mora končati.
Popravi, kar ni za v smeti. Čeprav je kakovost izdelkov dandanes pogosto slaba, izdelki pa so zasnovani tako da je njihova življenjska doba čimkrajša, temu ni vedno tako. Če kupuješ kakovostne izdelke, ti bodo dobro in dolgo služili, poleg tega pa je večja verjetnost, da jih bo mogoče popraviti vkolikor se poškodujejo/pokvarijo.
Transport
Tukaj pravzaprav ne moremo veliko filozorirati. Manj avta, več hoje, kolesarjenja in javnega prevoza – to poznamo že vsi. Mnogim pa se zatakne pri letenju. Pa se morda zavedamo, da npr. en let med Londonom in New Yorkom proizvede toliko ton CO2, kot jih posameznik, ki živi v Ghani proizvede v celem letu. Lepo je pozimi pobegniti na toplo, neodgovorno pa si je zamišljati, da naš pobeg nima katastrofalnega vpliva na okolje.
Izognimo se letenju, če ni nujno potrebno. Foto: Patrick Hodskins
Poskrbi za to, da je naš avto izpraven in se naučimo varne in varčne vožnje. Če je mogoče ne potujemo sami v avtomobilu. Krajše poti omejimo na vožnjo s kolesom ali gremo peš. Nam sprehajalcem psov gre to večinoma prav dobro od rok/nog. 😉
Dom
Ločuj odpadke. Dosledno, vedno in povsod. Zabavno si je svoj smetišni koš zamisliti kot tekmovanje. Ali nam bo uspelo, da bo ta mesec čim manj mešanih odpadkov? Ali nam bo uspelo ta mesec pustiti smetnjak za embalažo skoraj prazen? (op: ker embalaže ne bomo kupovali, seveda.)
Ločevanje odpadkov je nujno. Foto: Paweł Czerwiński
Zmanjšuj onesnaževanje okolja in voda z izbiro okolju prijaznih čistilnih, pralnih in kozmetičnih sredstev – prav vsi na koncu pristanejo v odpadnih vodah. Hvaležna ti bo tudi tvoja koža in konec koncev zdravje.
Ločuj odpadna olja in maščobe. Kadar jih zlivaš v odtok s tem onesnažiš vodo. Ostanke olja zato pred pranjem posode vedno shrani in jih oddaj na primerno mesto. Iz njih pa lahko npr. narediš tudi svečke.
Ugašaj luči in naprave, kadar je le mogoče. To pomeni, da naprave izključimo in jih ne puščamo na stand-by. Enako velja za wi-fi, ki ga lahko ponoči brez slabe vesti izključimo. Pa še delček EM žarčenja si prihranimo.
Ugašajmo luči in varčujmo z energijo. Foto: Dallas Reedy
Kupuj varčne aparate. Danes je izbira že velika in zlahka najdemo bolj varčen aparat tudi v nam primernem cenovnem razredu.
Kadar je mogoče se odloči za zeleno energijo.
Okolje
Pobiraj odpadke. Dosledno, vedno in povsod. Še posebej, kadar nas opazujejo otroške zvedave oči. Otroci se hitro naučijo – tako jih lahko s svojim vedenjem naučimo da pogledajo stran ali pa naredijo kar lahko za lepši svet. Jaz se vedno odločam za slednje. Če vidim smet, jo poberem in odnesem v smetnjak.
Okolico uredi tako, da je živalim prijazna. Žive meje in goščava so zatočišča za mariskatere živali, zato poskrbimo da v naši okolici ne bo vse popolnoma pristriženo in postriženo. Prav tako bodimo pozorni na to kakšne snovi vnašamo na našo zelenico. Ali res potrebujemo tisti zatiralec plevela? Se zavedamo vseh posledic, ki jih takšni posegi v okolje prinšajo s seboj?
Poskrbimo za zdravo okolico doma. Foto: Arno Senoner
Poskrbi za opraševalce z zasaditvijo medonosnih rastlin. Nato pa skrbimo, da travnikov ne pokosimo preden cvetje ne odcveti.
Udeležuj se čistilnih akcij. Še bolje pa je, če imaš vedno s seboj vrečko in na sprehodu nabereš odpadke, ki jih opaziš ter jih odneseš do najbližjega koša.
Spletna stran Eko Brlog in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski ali zdravstveni nasvet.
